35. mednarodni CIOFF® folklorni festival FOLKART
27. 6.–1. 7. 2023
Folkart, okno v svet
Mariborski mednarodni folklorni festival Folkart je največji slovenski festival ljudske tradicije in eden izmed evropskih »velikih pet«, poznajo pa ga tudi po celem svetu. Vsako leto ponudi prave bisere svetovne tradicijske nesnovne umetnosti, ki jo Mariborčani lahko spremljamo dobesedno na domačem dvorišču.
Mnogo je bilo že zapisanega o tem našem folklornem prazniku. Vztrajno ponavljamo, kar je prav, da so si ga leta 1989 izmislili takratni člani Akademske folklorne skupine Študent, torej naši »Kudovci«, in da so sedanji člani še vedno v veliko pomoč pri izvedbi.
Folkart je v štirih letih delovanja postavil temelje za Festival Lent. Že takoj je postal edini slovenski tovrstni festival, ki ga je pod okrilje vzela svetovna nevladna organizacija CIOFF® (Conseil International des Organisations de Festival de Folklore). Na njegovem odru se je v vseh letih zvrstilo že več kot 82 različnih držav z vsega sveta. Čudoviti spomini nas vežejo na nešteto vrhunskih skupin, ki so nam prinesle delček svoje kulture. Včasih tako posebne, da smo jo sploh prvič videli v živo – recimo Republika Tuva, Kabardino-Balkarija, Burjatija, Baškortostan … le kdo bi vedel za vse te države? Pa Havaji, Filipini, Otočje Guam, Fiji, Swaziland, celotna Evropa od Grčije do Finske, Burundi, Kitajska in Kuba, od Argentine do Urugvaja, Mehike in Brazilije ter Peruja. Kostarika, Panama in Kolumbija, derviši iz Turčije in divji bojevniki iz Osetije. Pa Laponci iz arktičnega kroga in plesalci z vročih Cookovih otokov. Da o Maorih z Nove Zelandije sploh ne govorimo. In še in še bi lahko naštevali. Na mariborski Folkart je že skoraj ves svet prinesel svoje edinstvene zgodbe.
Hvaležni smo zanje, ustvarile so nam nepozabne spomine. Čas pa je, da pogled usmerimo naprej.
Petintrideset let ni kar tako – vsa leta je Folkart deloval nemoteno, celo v času pandemije, ki nam je vsem obrnila življenje na glavo. Zato ničesar več ne jemljemo kot samoumevno. Letošnja bera držav je takšna, da še sami komaj verjamemo. Ampak, kot vsako leto, ko se želodec krči od nervoze vse do takrat, dokler letala ne pristanejo in avtobusi po dolgi poti ne prispejo v Maribor, bo do letošnjega junija še bolj napeto. Kajti bera držav je izjemna in za zdaj velja, da jih bo kar pet v Evropo prispelo z drugih kontinentov, torej bodo »prifrčali«. Ravno zaradi tega ohranjamo zdravo mero previdnosti. Saj, kajti pri programu Folkarta res do zadnjega ne vemo, če bo vse »klapalo«.
V današnjem svetu, ko zemlja vse bolj pada s tečajev, so lahko spremembe kaj hitro edina stalnica.
Ogromno delo, ki ga zahteva priprava in izvedba takšnega festivala, kot je Folkart, je v celoti poplačano, kadar organizatorji na nastopih folklornih skupin lahko vidimo veliko, veliko zadovoljnih in nasmejanih obrazov.
Živahno bo, glasno in pisano. Prisrčno vabljeni!
Folkart gostuje po Sloveniji
Folklorne skupine, udeleženke Folkarta, vsako leto predstavijo bogato svetovno kulturno izročilo tudi po Sloveniji. Letos bodo gostovale v Miklavžu na Dravskem polju, Lenartu v Slovenskih goricah, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Velenju, Majšperku in na Zgornji Velki.
Nastopajoče skupine
1. ČEŠKA
»Folklorní soubor ŠOTYŠ«, Milotice
Očarljiva dežela bogate kulturne dediščine, znanosti in umetnosti. Pivo, knedlčki in gradovi.
Mlada folklorna skupina Šotyš prihaja iz Južne Moravske, iz vasi Milotice, ki so od Brna oddaljene slabih 45 kilometrov. Ime so si nadeli po starem srednjeevropskem plesu »šotiš«, ki velja za predhodnika polke. Moravska je regija, kjer je folklora sestavni del življenja. Polna barv, okusov in več sto let starih plesov, parad ter festivalov, ki jih ljudje še danes živijo na polno. Prav posebno mesto med njimi ima moški ples verbuňk, ki ga je zaradi njegove edinstvenosti UNESCO uvrstil na svoj seznam svetovne kulturne dediščine. In skupina Šotyš je na izvajanje tega plesa še posebej ponosna.
2. KITAJSKA
»The Folk Dance Ensemble of Zhejiang Conservatory of Music«, Hangzhou, Zhejiang Province
Dežela cesarjev, Šaolinskih menihov in dinastij, velikega kitajskega zidu in ogromnih razdalj.
Ena najstarejših civilizacij na svetu; stari Kitajci so izumili smodnik, svilo, papir, leseni kliše za tisk in magnetni kompas. Kitajska kultura spada med največje in najstarejše v zgodovini človeštva.
Šola ljudskih plesov konservatorija za glasbo iz mesta Hangzhou na svež način predstavlja tradicijo ljudstva Han v provinci Zhejiang, iz bogate etnične ljudske plesne zakladnice pa izvaja izvirna, izbrana dela manjšin, kot so Sha in Dai, mongolska, ujgurska in tibetanska. Njihov bogat in barvit etnični slog žanje nedeljena priznanja.
3. SRBIJA
»Akademsko kulturno društvo Španac«, Beograd
Srce Balkana. Izjemna kultura. Dežela gostoljubnosti in dežela za gurmane. Guča in salaši.
Srbija je dežela gostoljubnih ljudi, temperamentnih in zapriseženih veseljakov. Hkrati pa gojijo globoko spoštovanje do svoje kulture. Folklorna skupina univerze iz Beograda Španac premore originalnost, nezgrešljivo iskrivost ter raznolikost, ki jo nadgradijo z udarnimi ritmi in lepoto tradicijskih kostumov. Ohranjajo izvirnost pristnih ljudskih običajev in avtentičnost narodnih noš, ki pa jim dodajajo pridih modernega. Veličina ljudskega življenja je temelj sleherne predstave tega folklornega ansambla, ki je gostoval že po vsem svetu.
